UTRINEK in FOTO: Bili smo na Martinovanju v Beli krajini

16.11.2019

V soboto smo se kljub nekoliko neobetajočemu vremenu dobre volje zbrali na parkirišču pri Dolgem mostu in se z avtobusom odpravili proti Beli Krajini. Naša prva postaja je bilo gostišče Badovinac na Jugorju, kjer smo si **privoščili kavico in tradicionalno “zdravilo” karampampuli**. #Dobili smo tudi žig in vizo za vstop na območje Bele krajine, čemur smo se že zjutraj veselo **nasmejali**. Nato nas je pot vodila do vasice Drašiči, kjer nas je že **čakal zajtrk**, čaj, različni namazi, če pa je kdo želel, tudi kaj močnejšega. Ob pričetku pohoda nas je spremljala godba na pihala in neumorni šaljivec Toni Gašperič. Podali smo se na pot po vinorodnih gričih mimo zidanic in že kmalu so nas pričakale **prve stojnice z domačimi jabolki, vinom in žganjicami**. Manjkala ni niti živa glasba, tako da se je petje razlegalo daleč naokrog. Nato nas je pot vodila po **gozdni poti do vasi Krmačina**, kjer nas je pričakal eden **najbolj znanih vinarjev s tega področja Jože Prus** s svojimi odličnimi vini in prigrizkom. Seveda tudi tu ni manjkalo smeha in zabave, tudi **zaplesali** smo. Na naslednji postojanki smo se **okrepčali s toplo malico** in seveda domačo kapljico, tudi med potjo pa so nas pozdravljali prijazni domačini in ponujali svoje pridelke in seveda domače vino. Mimo čudovite cerkvice Sv. Ane v Vidošičih smo se podali do zidanice Metliške zadruge, kjer smo spet **zapeli in zaplesali**. Poskusili smo tudi zdravilno vodo z Vidošičkega zdenca (seveda ne samo vodo…), pot pa smo zaključili po približno enajstih kilometrih hoje, spet v vasi Drašiči v vinski kleti Dolc, ob **pravi vaški veselici**, ki je trajala dolgo v noč. Na srečo je vreme zdržalo, dežja ni bilo, dokler nismo bili varno pod streho. V večernih urah smo se nekoliko utrujeni, a veseli, vrnili v Ljubljano.