ona-on-zasebni-stiki-resne-zveze-zmenki-najina-zgodba-darja-klemen-stamp

Nikoli si ne bi mislila, da bom svojega bodočega partnerja spoznala preko spletnega portala. Vedno sem imela do tega načina spoznavanja nekako bolj negativno kot pozitivno mnenje. A izkazalo se je, da sem se zmotila.

Na portalu sem bila prijavljena zgolj za krajše klepete ob dolgih večerih, saj nisem verjela, da bi svojo srečo lahko našla na tak način.

Bil je ponedeljek, na zimski dolg večer, in malo sem brskala po portalu ter bila trdno odločena, da se tega dne odjavim za vedno in to zgolj iz razloga, ki sem ga že omenila. Nato sem se zagledala v Klemnov profil in ob branju le-tega sem spoznala, da imava toliko skupnih lastnosti in še neznansko me je očaral njegov nasmeh s slike in naredila sem tisti »usodni klik«.

Potihoma sem si rekla: »Tega pa le še kliknem in potem se odjavim!« Mislila sem si, da se mi verjetno tako ali tako ne bo oglasil nazaj v tem času. A ni bilo dolgo, ko me je pozdravil nazaj. Še isti večer sva si izmenjala telefonski številki, a ker je bila pozna ura sva se slišala le za kratek čas.

Pri Klemnu me je med drugim prevzel stavek, da si želi iskrene ljubezni.

Najine pogovore sva nadaljevala skozi cel teden. Z vsakim novim dnem sva oba čutila, da se v nama prebuja čudovita naklonjenost in predanost drug drugemu. Ni bilo teme, ki je tisti teden ne bi obdelala.

Nisva odlašala z najinim srečanjem v živo, saj sva oba želela, da se čim prej spoznava. Že na prvem zmenku sva začutila, da je to tisto, kar oba iščeva in si želiva. Našli sta se dve sorodni duši. Pri Klemnu me je med drugim prevzel stavek, da si želi iskrene ljubezni in da bova skupaj poskrbela za najine otroke. Jaz sem bila takrat 2 leti vdova, Klemen pa je bil v stanju prebolevanje prejšnje zveze.

Ne verjamem v naključja, verjamem pa, da se vse zgodi tako kot se mora. Zavedala sva se, da morava oba prispevati svoj delež, ostalo pa se bo zgodilo, če nama bo namenjeno.

zasebni stiki

In res sva se uspešno začela spopadati z oviro, ki se ji reče »razdalja«, saj naju je ločevalo dobrih 150 kilometrov, čeprav mu je to, da je s Štajerske, prineslo le še dodatni plus. V samem začetku sva že skoraj obupala, saj se nama je zdelo, da temu ne bova kos. A zmagala je ljubezen in sedaj to ni več ovira, le še izziv.

Po štirih mesecih sva spoznala, da je to tisto, kar sva iskala, saj je najina ljubezen čista in iskrena. Nikakršen problem ni zgodaj vstati in priti v službo s Ptuja celo prej, kot prej z Ivančne Gorice.

Z vsakim novim dnem dodajava ljubezen v najin skupni mozaik, del tega mozaika pa so seveda tudi najini otroci, ki jih imava sedaj kar 5 (jaz štiri in on enega). Nemalokrat se nama zdi, da živiva v pravljici, za katero želiva, da bi dolgo trajala.

Neskončno sva hvaležna ona-on, ker nama je pomagal, da sva se našla.

Poišči nekoga zase tudi ti ♥

Ni komentarjev

Odgovori