Kdo izgubi, ko se partnerski odnos konča?

On? Ona? Oba? Nobeden? Kakšen je "pravilen" odgovor? A sploh obstaja "pravilen" odgovor?

Vir: Shutterstock

Tukaj ni tako kot v matematiki, kjer je pravilen samo en odgovor. Za razliko od večine tehničnih vprašanj, kjer “pravilen” odgovor obstaja, ga tu ni. Pravilni so hkrati vsi in nobeden od njih sam po sebi.

Ko se žrtvuješ za svojo zvezo

Ko se partnerski odnos konča in ko je vrsti kazanje s prstom, kdo je kriv, običajno med njo in njim divja prava vojna. Kdo se je in kaj vse je žrtvoval za zvezo?

Poglavitno strelivo v tej vojni je to, da imata tako ona kot on svoje stereotipe o tem, kaj mora “žrtvovati” za zvezo. Ženske navadno razmišljajo predvsem o žrtvovani mladostni privlačnosti, moški o žrtvovani svobodi in finančni neodvisnosti.

Zakaj bežimo v zvezo?

Če skozi svojo zvezo doživljamo občutek žrtve, se bo odnos slej ko prej končal.

Čeprav naj bi bile zveze v današnjih časih prostovoljne, gre pogosto za “prostovoljnost” v določenih kulturnih in vrednostnih okvirih. Včasih gre za nepričakovano nosečnost. Pogosto pa zgolj za uklanjanje nekim splošnim normam. Oboji, moški in ženske v določenem trenutku začutimo “tiktakanje biološke ure”.

Naenkrat se nam začne muditi v resno zvezo. Ni tako pomembno s kom, važno je, da je – zaradi nekega notranjega občutka, da je “čas”. Vzrokov je lahko mnogo in pogosto se jih niti ne zavedamo v popolnosti.

Sklepanje takšnih zvez spremlja občutek žrtve, ki je krasna podlaga za kasnejši razhod.

Si zadovoljen/a v odnosu?

Princip zadovoljstva postaja vse bolj poglavitno vodilo današnje družbe. Želimo biti zadovoljni v odnosu, ne želimo pa priti partnerju naproti oziroma sklepati kompromisov.

Vir: Shutterstock
Vir: Shutterstock

Zveza namreč pogojuje vključitev kompromisa kot enega izmed nujnih elementov zveze dveh ljudi. Seveda, če želimo, da je zveza uspešna. Zveza je uspešna takrat, ko imata oba udeleženca v zvezi občutek, da iz zveze pridobivata vsaj toliko kot vanjo dajeta.

Če je kompromis v vsakem primeru žrtev, ker se gleda nanj samo z vidika, kaj posameznik da (izgubi) ter v celoti zanemari kaj sprejme (pridobi), potem je zveza, ki nujno vključuje kompromis, žrtev.

Vsak konec je izguba

Resnica je, da je celo konec takšne zveze, ki ga pogosto doživimo skoraj kot odrešitev, izguba. V vsakem primeru izgubimo osebo, ki nam je bila dolgo časa blizu. Celo, ko smo prepričani, da je šlo za dolgoletno sovraštvo, se je od te ljubezni-sovraštva včasih težko posloviti.

To nam dokazujejo dolgoletne zamere, ki jih gojijo nekdanji partnerji. V takem primeru je še bolj pomembno, da se zavemo, da je šlo za izgubo, primerno žalujemo in se na koncu poslovimo.

Nadomestni odnos ni prava pot

Pri naslednjem odnosu bi naj šlo za tisto, čemur Peter Philippson z Manchester Gestalt centra pravi “nadomestni odnos”. Gre za to, da svoj nekdanji odnos oziroma partnerja nadomestimo z drugim partnerjem in odnosom. Da bi lahko novega partnerja dojemali kot samostojnega, drugega, ne le kot nadomestek, moramo najprej zaključiti žalovanje za prvim partnerjem.

Da bi lahko novega partnerja dojemali kot samostojnega, drugega, ne le kot nadomestek, moramo najprej zaključiti žalovanje za prvim partnerjem.

Posebej moški pogosto delajo to napako, da se zapodijo naravnost v nadomestni odnos. A tudi ženske pogosto vztrajajo v neustreznem odnosu, dokler se ne pokaže “druga priložnost”.

To počnejo zato, ker igrajo na karto varnosti. Eni in drugi bi morali razmisliti, kako ali v kolikšni meri je to slabo za naslednji odnos.

V vsakem primeru je res, da v vsaki zvezi obstajata dva: Tisti, ki se je oklepa in tisti, ki iz nje beži. Imenujmo ju “obešalnik” in “begavček”.

To nima nobene zveze s spolom in tudi ni v vseh zvezah enako. Nekdo, ki je bil v prejšnji zvezi “obešalnik”, bo v naslednji lahko “begavček”, odvisno od partnerja. So pa, v povezavi z osebnostno strukturo, nekateri bolj nagnjeni k eni, drugi pa k drugi vlogi.

Ob koncu zveze mora vsak od opisanih tipov biti pozoren na druge stvari.

  • “Obešalnik” bo preteklo zvezo idealiziral. Žalovanje bo podaljševal v neskončnost in ga ne bo znal zaključiti. Zato se mora opominjati, da je treba žalovanje zaključiti, saj gre za proces samozdravljenja, katerega cilj je ozdravitev – slovo.
  • “Begavček” bo preteklo zvezo poskušal kar pozabiti. Lahko se brezglavo zapodi v nov odnos, brez žalovanja, saj misli, da ni za čim žalovati. A ima in mora žalovati, zato se mora spomniti, da je treba vsaki stvari dati čas, da se zaključi in poslovi.

Kdo izgubi in kdo pridobi?

To zagotovo ni povezano s spolom – tako ona kot on imata dovolj in preveč gradiva, s katerim dokazujeta, da sta na slabšem. A pridobi pa v resnici tisti, ki se iz te izkušnje največ nauči.

Vir: Shutterstock
Vir: Shutterstock

A če se že moramo opredeljevati glede na spol, potem življenje in izkušnje kažejo, da so ženske bolj nagnjene k temu, da iz zaključene zveze prinesejo nekakšno prenovljeno samozavest in novo moč.

Medtem pa so moški na nasprotnem bregu. Iz zaključene zveze prinesejo ranjeni ponos in nekakšno užaljenost.

Ne glede na to lahko trdimo, da je na izgubi tisti, ki iz propadle zveze prinese posplošene, stereotipne strahove in zamere. Saj jih poznamo: “Vsi moški so nezvesti.”, “Vse ženske so pleh bejbe.” in tako dalje.

Kdaj nisi na izgubi?

  • Takrat, ko si pošten/a do sebe. Zveze, naj bodo zastavljene še tako resno in odgovorno, so in bodo propadale iz različnih razlogov.
  • Ko se zaveš, da vsak konec boli. Ne delaj se močnejšega/o, kot si v resnici. Žalovanje ima svoj smisel in ne da se mu izogniti. Če se poskušaš izogniti bolečini, bo v tebi ostala strupena usedlina in te zastrupljala še naprej.
  • Ko se soočiš s svojimi strahovi. Če si se izognil/a skušnjavi, da bi žalovanje prekinil/a z nadomestnim odnosom, si še vedno na začetku poti. Zdaj je čas, da se srečamo s strahovi. Priznajmo si jih. Vsakega je strah. Vsekakor pomaga, če o tem odkrito spregovorimo.

Če še enkrat postavimo vprašanje: Kdo je na izgubi, ko se zveza konča? Odgovora ni potrebno iskati, ker dejansko ni pomemben. Tudi, če imamo občutek, da smo izgubili. Velja pa, da se je potrebno pobrati in iz vsega skupaj potegniti novo znanje, se nekaj naučiti.

Kako pa naprej? Potem, ko preboliš preteklo zvezo, se aktiviraj in poišči pravega partnerja. Prav vsaka stvar je lahko povod, da spoznaš nove ljudi, daleč najlažje pa je, če poiščeš pravega ali pravo zase na spoznavnem portalu ona-on.com.

Srečno!

Ni komentarjev