Metuljčki, sramežljivost in sok

Moja izpoved o prvem, pravem zmenku

To je srečanje, ki se ga vsi veselimo, a hkrati trepetamo pred njim. Kaj naj oblečem? Joooj, toliko je že ura! Ustavi se in vdihni.

Nekako takole so izgledale ure in minute pred mojim prvim zmenkom s fantom, ki sem ga spoznala prek spleta. No, ok, čisto prvo srečanje to ni bilo, saj sva v stik v živo stopila že na prijateljičini zabavi. A kljub temu me je pred prvim pravim dogovorjenim zmenkom precej zvijalo.

Svoje živce sem lahko mirila približno pol ure, kolikor sem hodila do kraja najinega srečanja. In pomagalo je, zato pred zmenkom priporočam malce športnega udejstvovanja (beri: hoje). Sicer so moj trebuh ob pogledu nanj ponovno zajeli metuljčki, ampak sem jih očitno lahko brzdala, saj mi je iz ust le uspelo izdaviti: “Zdravo, kak si?”

Priporočam, da greš na prvi zmenek peš – a le če ti to dopušča letni čas in če je lokacija zmenka dovolj blizu.

Dobila sva se v kavarni mariborskega Koloseja in ker je bila ura takšna, sva bila tam skorajda sama. Kar nama je zagotovilo miren prostor za pogovor in spoznavanje.

Po sramežljivem začetku in po prvem popitem soku (še dobro, da nisem pila alkohola, saj bi se mi še bolj vrtelo v glavi), se je razvil tudi pogovor med nama. Točnih tem pogovora se žal ne spomnim – konec koncev je to bilo pred devetimi leti 😉 -, se pa spomnim, da trenutki tišine, ki so se občasno zgodili, niso bili mučni. Nasprotno, ta čas vsa izkoristila za objeme in sramežljive poljubčke ter uživanje v družbi drug drugega.


Te zanima, kako smo se imeli na Največjem Zmenku v S-LOVE-niji 7?

Poglej si prve foto utrinke!


 

Konec konec je prav ta tišina in kaj narediš z njo (vsaj v moji glavi) pokazatelj, ki nekako kaže na to, ali bi lahko s tem človekom preživel preostanek svojega življenja. Meni je namreč pomembno, da lahko tudi v tišini uživam v družbi neke osebe – ne glede na to, ali gre za mojega fanta, starše ali prijatelja.

Noo, po približno dveh do treh urah pogovora, soka in sramežljivih objemov, sem dobila še prevoz domov, na tej točki pa sva se poslovila – mene je čakalo nekaj korakov do domačih vhodnih vrat, njega pa dobra ura vožnje v domač kraj.

Takšna je moja zgodba. Si mi upaš zaupati svojo zgodbo o prvem zmenku? Zapiši v komentarje ;P

Ni komentarjev

Odgovori