Mnogo ljudi je prepričanih, da nam je v življenju dan samo en žetonček za resnično ljubezen. In, ko bo ta žetonček porabljen, ne bomo nikdar več srečali največje in najmočnejše ljubezni. V sled tega se lahko dogaja veliko stvari.
Kaj če zapravim svoj žetonček za ljubezen?
Najprej si v mladosti naredimo sliko idealnega partnerja. Le to smo si ustvarili preko vzorcev iz primarne družine, svojih idealov in izkušenj. Tako se lahko zgodi, da neprestano iščemo ljubezen svojega življenja in takoj, ko zaznamo, da nekdo ne ustreza v celoti našim idealom, skrijemo žetonček in iščemo naprej.
V partnerskem odnosu vztrajamo, ker nas je strah, da smo porabili svojo priložnost.
Zgodi se lahko, da nekomu podarimo ta žetonček, pa se po letih skupnega življenja razidemo in v globokem prepričanju, da nikdar več ne bomo zmogli velike ljubezni ostanemo sami, ker ne iščemo več, saj nam je dana samo ena velika ljubezen, ki smo jo že porabili.
Prav tako se to lahko zgodi v primeru, ko partnerja izgubimo zaradi drugih razlogov. Lahko se tudi zgodi, da vztrajamo v nezadovoljivem partnerskem odnosu, morda celo odnosu, ki nam povzroča psihično ali fizično trpljenje. Zakaj? Ker nas je strah. Strah, da smo porabili svojo priložnost in da zato ne bomo nikdar več ljubljeni.
Ali je lahko več ljubezni?
Če bi ponotranjili misel, da je ljubezni lahko več, da imajo različne ljubezni različno kvaliteto in kvantiteto, da je ljubezen različnih barv in da je mogoča kadarkoli, kjerkoli v našem življenju, bi morda bilo lažje in bolj sproščeno. Morda tudi nekateri razhodi ne bi bili tako travmatični.
Eno izmed vprašanj, ko se znajdemo v takih situacijah je sigurno: »Ali bom še kdaj ljubil oziroma bom ljubljen?« Menim, da JA. Ampak se je treba odločiti, kakšnega partnerja bi si želeli v novem obdobju, zdaj, ko smo že oblikovani na drugačen način in nas spremljajo nove izkušnje in dodani vzorci.
Močno verjamem, da nimamo v življenju samo enega žetona za veliko ljubezen. Res pa je, da so vse drugačne, kakšno vrednost jim damo mi v našem razumu, pa je stvar nas samih.
Predvsem je pomembno, da se znebimo prepričanja, da smo svoj žeton zapravili. Življenje je namreč polno nepredvidljivih situacij, življenjska pot je razgibana, zelo pomembno je, da se odpremo novim razmišljanjem in se včasih tudi pustimo voditi po toku, ki nas nosi. Nikoli ne vemo kaj nas čaka na naši poti rasti.
Sem vdovec 16 let. Med tem časom še nisem našel prave ljubezni. Imel sem nekaj žensk, ampak nisem srečal take, da bi bil res srečen, kot s svojo ženo.
Sedaj po tolikem času, pa se počasi čedalje bolj odmikam, da bi še iskal kako partnerko, da bi bil še srečen v nadaljnem življenju, čeprav me še vedno privabljajo močnejše ženske. Rekli boste, da je močnejših dovolj, ampak se ne znam več približati, ker mislim, da mi ne bo več uspelo.
lep pozdrav.
ivan
Spoštovani gospod Ivan.
K sreči smo ljudje različni, če ne bi bilo dolgočasno. Res je, da take kot je žena najbrž ne bo, to pa ne pomeni, da ne bi našli nekoga, ki bi vam polepšal dni. V dvoje je lepše. Kadar vam bo kakšna simpatična le povabite na kavo. Kaj je najslabše kar se lahko zgodi? Da zavrne. Nič takega. Če pa ne boste poizkusili pa nikdar ne boste vedeli kaj vam življenje prinaša na pot. Zato pogumno. Stalna je samo sprememba. Srečno na vaši poti.