Privlačnost med spoloma

Svet se vrti (tudi) okrog seksa. To je dejstvo in pred njim si ne moremo zatiskati oči. Ujemanje dveh oseb ni nekaj, kar bi lahko opisali z matematično, kemijsko ali fizikalno enačbo in zanj ni znanstvenih osnov.

Zagotovo pa ne gre samo za nekaj, kar dva čutita, še preden vstopita v partnerski odnos – gre tudi za vprašanje ujemanja v poznejši spolnosti. Na splošno namreč velja: dobra kemija zunaj spalnice je navadno tudi kazalnik tega, kakšen bo seks.

Kemija

“Kemija” (kot temu radi rečemo, saj gre za – pozitivni – trk, zlitje dveh elementov) med moškim in žensko temelji na privlačnosti. Privlačnost in ujemanje sta kemijski reakciji, prek katerih človeka vpijata seksualno energijo drug drugega v večji meri, kot bi jo v stikih z drugimi ljudmi.

Do tega pride zaradi “nečesa” na drugi osebi, tega pa navadno ne znamo opisati, saj ni očitno – je pa samoumevno. Lahko gre za nekaj na njenem videzu – ali pa zgolj za vonj, siceršnji vtis, dotik. Največkrat pa gre za seštevek najbolj pozitivnih lastnosti, kot jih vidimo sami in ki nas obnorijo. Temu lahko rečemo tudi karizma ali “tisto nekaj”, kar nekdo ima, izžareva in nas navdušuje – pa naj to znamo opisati ali ne.

Privlačnost je tudi kombinacija občutij, zaradi katerih namenjamo pozornost drugim oziroma jo želimo vzbujati.

Draženje

Draženje (flirtanje) s humorjem je odličen način pridobivanja pozornosti. Ta “tehnika” lahko vzbudi celo vrsto občutij: sporočate, da vam nekdo pomeni izziv, da se vam zdi zanimiv ali poseben. Duhovit pristop vzbuja pozitivne odzive, zato se pozitivno odzovejo tudi možgani in telo, zato olajša pot do spoznavanja in zbliževanja.

Kombinacija zapeljivih telesnih gibov in pravih besed lahko v drugem človeku sproži odzivnost in zanimanje. Provokativnost, različnost, izzivalnost in zabavnost so vrline, ki sprožajo osnovna čustva, na katerih temelji privlačnost.

V današnji družbi so lepota, telesna privlačnost in seksualnost deležne napačnega razumevanja – veljajo za neizogibno dejstvo. Od tod tudi povsem zgrešena domneva, da morata biti oba človeka, če naj bi si bila privlačna, tudi lepa.

In vendar ima privlačnost več oblik, ki niso zgolj strogo “telesne”. Najpogostejša med njimi je resda seksualna. Seksualni se ob bok postavlja telesna privlačnost, ki v večini primerov prevladuje pri odločanju o tem, koga bomo izbrali za (spolnega) partnerja. Všeč nam je namreč, če nas telesno, duhovno in materialno zadovolji človek, ki dobro izgleda.

Telesna privlačnost

Telesna privlačnost je najneposrednejša in najrazumljivejša, včasih pa nas lahko močno preseneti in seže dlje od tega, kar vidimo in kar nam je všeč. Človek pa nas lahko začne telesno privlačiti šele čez čas, podobno kot to velja za čustveno privlačnost: občutek, da nam je nekdo preprosto “všeč”, ne da bi dobro vedeli, zakaj – to ugotovimo šele s časom.

Intelektualna in duhovna privlačnost

Naslednja oblika privlačnosti je intelektualna privlačnost. V takšnih primerih privlačnost izhaja iz intelektualnega vzburjenja. Tej je podobna duhovna privlačnost, ki pomeni ujemanje – ali pa strinjanje – z življenjskimi nazori in širšo miselnostjo človeka, ki nas tozadevno privlači.

V življenju se nam seveda težko zgodi kaj lepšega, kot je to, da najdemo partnerja, ki nas privlači na vseh naštetih področjih.

Kdaj se zgodi?

Pravil o tem, kdaj se “zgodi” kemija, ni. Lahko jo začutite do nekoga, ki ga vidite prvič, ali pa se to zgodi postopno. Kdo drug pa vam je lahko všeč, radi ste v njegovi družbi in imata veliko skupnega, vendar manjka tista iskrica, tisti posebni občutek. Dokler lepega dne ne pridete do spoznanja, da vas privlači tudi seksualno – ali pa do tega spoznanja ne pridete nikoli.

Signale vzajemne privlačnosti si lahko razlagamo tudi napačno, saj obstajajo še druge energije, ki oddajajo na isti “frekvenci” ter se mešajo z našo zmožnostjo jasnega prepoznavanja (seksualne) privlačnosti in telesne govorice drugega.

Nekaterih znakov privlačnosti nam naša zavest nikoli ne sporoči, saj delujejo na nezavedni ravni, zato je pomembno, da se včasih zanesemo tudi na intuicijo in notranji glas.

Predvsem pa se moramo zavedati, da privlačnost ni nekaj, kar bi lahko sprožili umetno. Kot ljudje, na katere vpliva, je namreč izredno kompleksna, včasih presenetljiva in skrivnostna. Prav v tej skrivnostnosti je tudi njena poglavitna moč, ki združuje in povezuje – v postelji in tudi zunaj nje. Ljubezen in seksualna privlačnost namreč nista vedno povezani.

Pri seksualni privlačnosti naj bi moški namenjali večji poudarek telesni privlačnosti, ženske pa ciljem, moči in življenjskimi nazorom.

Ni komentarjev

Odgovori