Nedavno se je na Facebook strani VSI KI STE SAMSKI razvnela zanimiva debata o tem, kdo je kriv, da moški ne pristopajo več do žensk. So krivi moški, ker so postali manj samozavestni? Smo krive ženske, ker smo postale prezahtevne?
Zakaj prihaja do tega, da se v lokalih, na veselicah in drugje samo gledamo in da običajno pri iskrivih pogledih tudi ostane? Po mojem (ženskem) mnenju je razlogov za to več, krivce pa lahko iščemo tako na moški kot na ženski strani.
Smo ženske “nevzgojene”?
Najbrž je tisti najbolj pogost in najhujši razlog za nastalo situacijo ta, da se marsikatera ženska ne zna “pravilno” odzvati na nagovor moškega in da v veliko primerih ni zmožna niti vljudnostnega odgovora. Ali povedano drugače: Če moški pristopi do nas in nas lepo ogovori, pa z naše strani ni simpatije, znamo biti tudi nesramne.
Naš odziv je malo odvisen od našega karakterja, malo pa od same situacije, a velikokrat se zgodi prav to: Moški potem, ko je zbral pogum in pristopil, dobi hladen tuš v obliki grdega pogleda, ki neverbalno komunicira naslednje vrstice: “Kako si me upaš ogovoriti, a ne vidiš, da nisi moj tip.”
Zakaj je temu tako? Bi lahko rekli, da je za tak odziv kriva naša vzgoja? Če nas je oče doma razvajal kot princesko in nas postavljal na piedestal, potem želimo moškega, ki bo počel isto. In morda nismo bile vzgojene tako, da bi znale ceniti skromnost.
Sama menim, da je za naš odziv do neke mere kriva naša vzgoja, do neke mere družba iz najstniških let in seveda naš značaj, podrobnejše razlage pa bomo prepustili strokovnjakom.
Moški so na VSI KI STE SAMSKI poleg tega, da se ženske na nagovor ne odzovemo najlepše, kot vzroke za svojo pasivnost navedli še, da smo tako ali tako enakopravni in seveda tisti najpogostejši razlog, da iščemo dobro situiranega moškega z dobrim avtomobilom.
“Pa saj smo enakopravni!”
Seveda smo enakopravni! Oziroma bi vsaj naj bili enakopravni. A kar moški narobe razumejo, je to, da tukaj ne gre za enakopravnost na področju spolnosti in spoznavanja, ampak na povsem drugih področjih.
Gre za enakopravnost moškega in ženske kot človeka.
Gre za enakopravnost ženske in moškega kot človeka: Sem ženska in sem človek, zato imam, tako kot moški, ki je prav tako človek, enake pravice do volitev in dela.
Spolno pa ne bomo nikoli enakopravni, saj ne moremo biti! Če bi šla korak dlje, bi lahko rekla: “Zakaj pa moški ne rojevajo otrok, saj smo enakopravni?!” Odgovor na to še predobro poznamo, zato lahko debato o spolni enakopravnosti kar zaključimo.
Kar pa ne pomeni, da punce ne pristopajo do fantov in da ne plačujejo stroškov zmenka. Tudi to se dogaja. Preberi si zanimiv primer, kako bi bilo, če bi ženske začele pristopati k moškim:
Prijateljičina zgodba
Moja prijateljica ima zanimivo izkušnjo s pristopanjem k fantom. Je zelo odprt in komunikativen človek, nekoč pa je v lokalu videla fanta, ki ji je bil všeč od glave do peta. In je ona naredila prvi korak, pristopila do njega in ga ogovorila.
Njegov odziv je bil po njenih besedah zelo zanimiv: Bil je precej presenečen, da je dekle pristopilo do njega in mu naravnost povedalo, da ji je všeč. Na začetku je ostal brez besed, a ko je končno minil začetni šok, sta ob pijači pričela s pogovorom. Noč je minila, z njo pa tudi njun stik.
Kljub njenim večkratnim poskusom, da bi se spet videla, je on ostal neodziven in videla se nista nikoli več, čeprav sta takrat oba uživala. Njo je ta njegova hladnost zmotila tako zelo, da je rekla, da ne bo več ona prva pristopila do moškega.
NAUK: Še vedno velja in še nekaj časa bo veljalo, da mora moški biti tisti, ki prvi ogovori žensko. To njemu daje občutek, da obvladuje situacijo in da je “pravi moški” ter ne rani njegovega “moškega” ponosa.
Smo materialistke?
Če razčlenimo najpogostejši razlog za moško pasivnost: Ženske tako ali tako iščemo samo moške, ki imajo veliko denarja in dober avtomobil. Seveda obstajajo tudi takšne, a vseh žensk vendarle ne moremo metati v isti koš.
Si ženske želimo finančne varnosti? Seveda. Želimo biti zaščitene in želimo zaščito za morebitni naraščaj, danes pa finančna varnost pač spada zraven.
Takšen je zakon narave – moški ščiti in varuje žensko pred napadi in lakoto. In če je v pradavnini moški žensko ščitil tako, da jo je branil pred mamuti in ulovil “večerjo”, jo danes ščiti enako, a z drugimi sredstvi – finančnimi.
So moški postali strahopetci?
Čeprav je beseda strahopetec morda malo prehuda, pa vseeno dokaj pravilno opiše stanje. Moški se bojijo zavrnitve – to je dejstvo, ampak saj se vsak človek boji zavrnitve in tistega občutka, da nisi sprejet. A zdaj se ne bomo spuščali tako globoko v psihologijo, dajmo razčlenit, zakaj ženske (beri: jaz) mislimo tako.
Fantje, do deklet brez pritiska in butastih”pick up” fraz.
Najbrž ima to kaj opraviti z zgoraj opisanim ženskim odzivom na moški nagovor. Moški se ženskega odziva bojijo in ga ne znajo samozavestno sprejeti. Morda bi bilo bolje, če iz vsega skupaj ne bi delali prevelikega slona in bi to vzeli bolj enostavno. Torej, da bi do dekleta pristopili brez kakršnegakoli pritiska in butastih “pick up” fraz ter bi se predstavili in povedali, kaj želijo. Saj takšne nagovore imamo dekleta tudi najraje: enostavne in direktne.
Pomanjkanje samozavesti in strah pred zavrnitvijo sta dve realni težavi, ki pri moških najbolj prideta v ospredje, ko je potrebno pristopiti do ženske. Tako o pomembnosti samozavesti in o strahu pred zavrnitvijo je pisal strokovnjak za govorico telesa Edvard Kadič.
Je za vse skupaj kriv naš odnos do spoznavanja in zmenkov?
Na samo spoznavanje in zmenke danes gledamo precej drugače, kot so nanje gledali včasih. Naši starši, babice in dedki so se po večini spoznavali na veselicah in plesih. In takrat je bilo jasno, da bo fant dekle prosil za ples, ona pa bo privolila – čeprav ji je bil bolj všeč njen prijatelj. Tako so bili vzgojeni in naučeni.
Pojmovanje tega, da si šel na ples, je bilo po mojem mnenju tudi drugačno od današnjega. Mladi so se tam zbirali zato, da se spoznajo in da spoznajo potencialno ženo oziroma moža. Zato so se temu primerno tudi uredili.
Danes tega več ni, pa bi moralo biti tako. Če grem ven z namenom, da vzpostavim nov stik, spoznam nove ljudi, prijatelje, se moram za to tudi potruditi, tako da se uredim.
V prvi vrsti to pokažem že s tem, ko oblečem lepšo obleko. In ne, nisem afna samo zato, ker se uredim. S tem samo izražam svoj namen, torej, da želim koga spoznati, in tudi odnos do človeka, ki bo pristopil do mene.
Po drugi strani si želim, da je tudi moški, ki bo pristopil do mene in me ogovoril, urejen. Če moški do urejene ženske pristopi v trenirki in supergah, potem bo najbrž res deležen grdega pogleda. Zato je pomembno, kako se oblečemo in uredimo, ko gremo ven – sploh, če želimo nekoga spoznati.
Kdo je torej kriv?
Krivi smo oboji, tako ženske kot moški. Ženske, ker smo postale prezahtevne in velikokrat iz sebe ne iztisnemo niti vljudnostnega odgovora, kadar moški pristopi do nas, moški pa, ker se preveč bojijo današnjih močnih žensk in zavrnitve.
Pa tudi malce naša družba in tehnologija, saj so mobilni telefoni nadomestili skoraj vso komunikacijo v živo. Zato pa na vlaku sploh ne vemo, kdo sedi poleg nas. Ali pa na sprehodu v ušesa vtaknemo slušalke, ki nas “ščitijo” pred “neželenimi” vprašanji iz naše okolice. In dokler ne bomo spremenili tega, bodo moški vse manj pristopali do žensk.
Preberi celotno debato tukaj.
P.S. Zagotovo pa velja rek, da moški izbirajo, ženska pa izbere. Vedno in povsod je bilo in bo tako.
Žeske so katastrofa, živa katastrofa! Ni zastonj nastal MGTOW, če gre tako naprej sploh ne bo več parov v roku 30 let… Če bo šlo tako naprej bo naša rasa izumrla in nadomestili nas bodo migranti. Tako je, v zahvalo modernemu feminizmu!