Ona: Na začetku sem bila precej previdna in nekoliko zadržana. Po letih razočaranj sem težko popolnoma zaupala komurkoli, še posebej pa nekomu, ki sem ga spoznala prek spleta.

A Sebastjan je bil potrpežljiv in razumevajoč. Na sprehodih ni vztrajal, da govorim, ni me priganjal, da bi morala karkoli pojasnjevati. Kar sem najbolj cenila, je bilo to, da je enostavno bil tam zame. Njegova prisotnost me je pomirjala, počasi sem začela čutiti, da mi začenja postajati vse bližji.

Ko se znova nasmejiš … in ugotoviš, da si pripravljen(a) ljubiti

Po nekaj tednih rednih srečanj in dolgih pogovorov, ki so trajali do poznih večernih ur, sem opazila, da sem se spet začela smejati. Prej sem mislila, da je del mene, ki je sposoben uživati v malenkostih, za vedno izgubljen.

Sebastjan pa me je na nek način opomnil, da je mogoče ponovno občutiti srečo. Njegova toplina in smisel za humor sta me pritegnila in počasi, korak za korakom, sva gradila odnos, ki je bil sprva osnovan na prijateljstvu, nato pa se je prelevil v nekaj več.

Nekega večera, ko sva se skupaj sprehajala pod zvezdami, sem začutila tisto nekaj, kar me je naposled prepričalo, da sem pripravljena ponovno ljubiti. Tisti občutek varnosti in miru, ki ga je prinašala njegova bližina, je postal nekaj, kar nisem hotela več izgubiti.

“Boš postala moja žena?” – nepričakovana snubitev na topel jesenski večer

Čutila sem, da je Sebastjan tisti, s katerim si želim preživeti prihodnost. Čez nekaj mesecev, ko je najin odnos postal še močnejši in globlji, me je nepričakovano zaprosil. Bil je to topel jesenski večer, spet sva se sprehajala ob najini najljubši reki, kjer sva imela tudi prvi zmenek.

Brez pompoznosti in velikih besed, le z iskrenim nasmeškom in sijajem v očeh, je preprosto rekel: “Želim preživeti preostanek življenja s teboj. Boš postala moja žena?” Pogledala sem ga in brez oklevanja rekla “Da.” Zdaj, ko pomislim na ta trenutek, vem, da je bila to ena najlepših odločitev v mojem življenju.

Čez nekaj mesecev sva imela majhno, a nepozabno poroko. Zbrala sva le najbližje prijatelje in družino ter se v krogu najinih najdražjih zaobljubila na življenje v ljubezni in spoštovanju. Dan je bil popoln, ne le zaradi vremena, ampak predvsem zaradi občutka, da sva našla drug drugega po dolgi in naporni poti.

Danes živiva skupaj srečno življenje, ki je polno smeha, razumevanja in nenehnih majhnih pozornosti. Sebastjan je ne samo odličen partner, ampak tudi čudovit očim mojemu otroku, kar me je dodatno prepričalo, da sem našla pravega človeka.

Naša skupna prihodnost je polna optimizma, saj sva dokazala, da lahko tudi po težkih izkušnjah in razočaranjih najdeš pravo ljubezen, ki te osrečuje in izpolnjuje.

On: K registraciji na ona-on.com naju je spodbudila želja po novih poznanstvih, prijateljstvih in konec koncev tudi iskanje novega partnerja. Nisva bila registrirana dolgo – Kristina le nekaj dni, jaz pa približno tri mesece -, ko me je našla Kristina in mi poslala vprašanje GO?. Nato pa sem ji jaz odpisal in pričela sva pogovor.

Od prvega klika do prvega zmenka sta minila nekje dva tedna. Ko sva se prvič srečala v živo, sva šla najprej na sprehod, nato pa na pijačo v bližnjo kavarno, kjer sva tako “padla v pogovor”, da sva povsem pozabila na čas in sploh nisva opazila, da so kavarno vmes že zaprli. Nato je prišel natakar ter naju opomnil, da so zaključili z delom in šele takrat sva opazila, da sva ostala v kavarni le še midva in da je kavarna že zaprta.

Imava pa še eno zanimivo zgodbo … Kristina mi je že takoj na začetku povedala, da ima dve mački, ki med drugim občasno tudi spita zraven nje. Jaz sem na to odgovoril, da jaz pa nikoli ne bom dovolil, da bi mačke spale zraven mene v postelji … no, dobro leto zatem obe mački spita zraven naju v postelji. 🙂