Najina zgodba se je začela lani junija. Že v maju sem se prijavila na ona-on in klepetala s kar nekaj fanti. No, junija pa me je kliknil on, ljubezen mojega življenja. Že po opisu in slikaj je bil Mišel, no, mmmm...

Hitro sva vedela, da je nekaj med nama. Naslednji dan me je prosila za pomoč, kako se naj zbriše s portala in me hkrati prosila za številko, češ da se zmeniva za zmenek. Po dveh dneh sem jo poklical in zmenila sva se za zmenek.

Po čudovitem zmenku me je odpeljal domov in nikoli ne bom pozabila najinega prvega objema, ki sva si ga delila v avtu. Začutila sem, da je drugačen od vseh fantov, ki sem jih spoznala prej. Najraje bi se za drug zmenek zmenila že takoj naslednji dan, ampak sva živela v različnih mestih.

Njegov nasmeh je bil nekaj posebnega. Začela sva si pisati in sporočila so bila vedno bolj pogosta. Nadaljevanje je sledilo preko maila in telefona. Pogovori so bili vedno bolj nežni in obenem strastni. Sledila je kava v živo in takoj sva vedela, da sva si usojena. Sledilo je povabilo na romantični oddih, kjer sva samo potrdila najino privlačnost.

Prijateljica me je nagovarjala, naj se prijavim na spletni strani ona-on. Najprej sem bila skeptična, potem sem si pa rekla, zakaj pa ne, saj nimam kaj izgubiti. In tako sem se prijavila.

Miho sem jaz opazila prva in poslala vprašanje, če sem mu všeč. Tako se je začelo.

Ni vedno preprosto, je pa vredno. Pravijo, da če je kaj tisto “tapravo” oz. kvalitetne sorte, je dobro zraven povabiti državo – torej okronati odnos s tako simbolnim dejanjem, kot je poroka. Nikoli si nisem mislila, da se bom poročila, ali celo, da bi se poročila – zdaj pa si to želim.

Že prvi dan mi je »padel v oči« gospod z zelo natančno izdelanim profilom, v katerem so izstopale napisane mnogoštevilne dobre lastnosti. Poslal mi je »gov«. »Ta pa izgleda idealen,« sem si rekla.

Med romantično skladbo me je celo upal prijeti za roko, kar mi je na obraz narisalo precejšnjo rdečico. Kasneje mi je povedal, da sem mu bila tako zelo všeč, da ni hotel izpustiti priložnosti.