Boris (55)
Smiley
Tanja (52)

Midva sva se »našla« na ona-on. Lani aprila ali maja sem se prijavila na ona-on, načela kar nekaj »pogovorov«, vendar nič več kot samo to. 

Med pregledovanjem »iskalcev«, ki bi bili pripravljeni (vsaj na začetku) zgolj prijateljevati, sem zagledala NJEGA. Srečevala sva se na ulicah našega mesta, bežno videvala v družbi skupnih prijateljev (to veva sedaj), vendar nikoli spregovorila. 

Poslala sem mu (ja, jaz sem naredila prvi korak) vljudnostno pisemce z bla, bla, bla … odgovora pa ni in ni bilo.

Nekega dne me je poklicala prijateljica in mi postavljala malce smešna vprašanja – v bistvu je šlo za »zasliševanje«.

Po tem pogovoru sem prejela obvestilo, da mi odgovarja ON. Takoj sva vedela, da se na videz poznava, zato sva še isti dan (v nedeljo 15.5.2016) odšla na prvo kavo in naslednji dan ponovno in spet naslednji ponovno …

Po vseh teh kavicah, sva začutila nekaj … zaradi česar sva še danes srečna in uživava v skupnih trenutkih. Januarja sva bila tudi že na prvem daljšem skupnem dopustu na Tenerifih.

Razmišljava tudi o skupnem življenju in poroki, vendar se nama nikamor ne mudi – tako, kot je sedaj, je prelepo, zaljubljeno in srečno. 

Več
Srečko (51)
Smiley
Branka (56)

Po težki izgubi moje drage mame, s katero sem živela z otrokoma po ločitvi v skupnem gospodinjstvu, skrbela zanjo, jo negovala do zadnjega, je po njeni smrti kar na lepem ostala praznina, ki sem jo želela zapolniti.

Že pred tem, sem šla nekajkrat na kavo in doživela slabe izkušnje. Potem sem nekaj časa mirovala. Kot sem že dejala, po izgubi mame, pa me je nek notranji glas po druženju v juniju 2013 ponovno »pripeljal« do ona–on.com.

Imela sem nekaj pošte tam, pa nekaj kontaktov, a niti nisem prišla nazaj z namenom, da najdem partnerja; bolj iz radovednosti in želje po klepetu. Iz radovednosti sem »brskala« po profilih, ko sem našla Srečka. Ker se sama ukvarjam z ezoteriko, me je pritegnilo pri njem, da ga, tako kot mene, zanimajo meditacije. Sem si rekla: »S tem človekom se bova imela o čem pogovarjati.« In sem mu napisala nekaj stavkov.

No, Srečko se ni odzval in bila sem nekoliko razočarana, ker pa sem nekoliko starejša od njega, pa še slike nisem imela na profilu, sem menila, da je to tisto, kar ga je zmotilo in se ni odzval. Večinoma vsi moški želijo videti, s kom si dopisujejo, čeprav lepota izhaja od »znotraj«, pa marsikdo tega ne ve .

Konec junija 2013 sem odšla na dopust, se vrnila … Srečko ni odpisal, pa sem nekje v septembru 2013 ponovno napisala mail. Ni moja navada, da »tiščim« z glavo v zid, sploh, če ne dobim nobenega odgovora. In spet ni bilo nič. Pa tako mi je bil kot človek zanimiv … ko ti nekaj ni takoj dosegljivo, je še bolj zanimivo.

In sem poizkusila še tretjič: V začetku novembra 2013 sem mu napisala še enkrat in si rekla, zadnjič. »Zbudil« ga je moj stavek, ki je vseboval besedo: Škoda.

Končno se je odzval, nisva si na veliko dopisovala, ampak sva se zmenila za kavo in klepet kar v živo. Ne jaz ne on nisva nič pričakovala od tega zmenka. Še vprašal me ni, če mu pošljem sliko preden pridem na kavo.

To se mi je zdelo tako čudno, a mi je kasneje povedal, da sem ga prepričala z glasom, ko sva se pogovarjala prek telefona . Malo je bil skeptičen glede let; pravi, da je pričakoval nekaj povsem drugega, kot se je potem zares pojavilo pred njim . Ko sva se dobila, se spoznala, sva že na prvem srečanju imela veliko teme za pogovor. Pogovarjala sva se, kot da se poznava že vrsto let.

Oba z težkimi preizkušnjami življenja, nisva želela ničesar prehitevati. Videvala sva se, hodila na sprehode, na kavo, tudi v kino sva šla, pa čeravno tam nisem bila pred tem že vrsto let. Počasi sva se spoznavala. Vedno bolj sva si bila všeč, iskrica je najbrž preskočila že mnogo prej. In sedaj sva par že skoraj dve leti in pol.

Ne živiva še skupaj, videvava se, kolikor nama dopušča čas, se vsakodnevno slišiva. Vikende preživljava skupaj, tudi kakšen dan med tednom. Najini otroci so odrasli in medsebojno razumevanje je dobro; družimo se, praznujemo skupaj in lepo nam je.

V tem času se nisva sporekla: Lepa beseda lepo mesto najde.

Poroka: Resno se o tem nisva pogovarjala, hecala sva se pa že na ta račun. Morda pa tudi, zakaj pa ne? Saj, če je razumevanje, ljubezen, sreča in zadovoljstvo, je lahko poroka tista pika na i, ki lahko popestri lepo partnerstvo.

Več
Jan (31)
Smiley
Ines (31)

Avgusta bo minilo 5 let, odkar mi je prvič pisal. Jaz tega portala nisem jemala resno, ker sem si ga enkrat naredila za šalo, ne pa, da bi koga tam spoznala.

Ko mi je Jan prvič pisal, mi je pripisal tudi svoj e-naslov, ker ni bil uporabnik z članarino. Malo za šalo malo za res, sem mu na e-naslov tudi odgovorila. Potem me je vabil na kave, ja, bil je vztrajen, ampak jaz sem si mislila, da fanta že ne bom dobila na internetu.

Tako so tekli meseci, dokler se nisva z eno prijateljico pogovarjali o tem in sem ji povedala, kako vztrajno me vabi na kavo. Ona mi reče: »Kaj pa imaš za izgubit, če gresta na kavo?«

In sva res šla, najina kava se je zavlekla pozno v noč. Pogovor se ni in ni hotel končati. Preden sva šla vsak proti svojemu domu, me je vprašal, če je preveč predrzen, če bi me povabil v kino. Po premisleku sem mu rekla, da sprejmem vabilo. In sva šla v kino.

Takrat se je začela najina ljubezen, ki traja že več kot 4 leta. Najino ljubezen sva nadgradila z najino punčko Žano. Ja, tudi na internetu lahko spoznaš ljubezen svojega življenja in se naješ zarečenega kruha.

Več
Srečko (52)
Smiley
Cecilija (53)

Ime mi je Srečko in prihajam iz Kočevja. V prejšnjem zakonu sem imel nekaj težav in se ločil. Prijavil sem se na ona-on, da spoznam novo ljubezen in svojo srečo.

Po nekaj iskanjih sem spoznal Cecilijo iz Šmarij pri Jelšah. Že ko sva si pisala in klepetala sem imel občutek, da imava nekaj skupnega. Pisala sva si dva meseca in se pogovarjala o vsemu in nasploh. Po dopisovanju sodeč sva si bila oba privlačna, saj sva imela podobne težave v prejšnjih zakonih.

Po toliko pisanjih in spoznavanju prek spleta je prišel tudi čas za prvo srečanje. Če sem samo pomislil, da bi se moral voziti iz Kočevja do Ljubljane, sem se potil, kaj šele, da bi šel v Podčetrtek na prvo srečanje. Samozavest mi je toliko zrastla in sem komaj čakal, da vidim njo v živo. Končno Podčetrtek in ona.

Kot pravi gentleman sem ji prinesel tudi vrtnico v znak spoštovanja. Podala sva si roko in predstavila eden drugemu ter odšla na kavico in klepet. Potem sva se sprehodila še po Rogaški Slatini in si ogledala to lepo mesto.

Po dolgi hoji po mestu sva si našla svojo klopco in posedela ter klepetala na široko in dolgo. Povedal sem ji svojo zgodbo, kaj se mi je zgodilo in tudi ona mi je povedala svojo, ki sem jo pozorno poslušal. Vmes sva se malo objela in poljubila.

Dan je minil prehitro in bil je čas slovesa. Njo je prišel iskat njen sin z avtom. Ob slovesu sva se poljubila, kar je videl tudi njen sin in je potem povedal vsem v njeni hiši: »Lupčka mu je dala«.

Med potjo proti domu sem razmišljal ali sem zanjo samo avantura ali misli resno z menoj. Končno sem prišel v Kočevje in takoj so me hčerke zaslišale, kako je bilo na zmenku. Seveda nisem povedal vsega. Povedal sem jim tisto, kar je bilo zame pomembno – da je prijazna in luštno dekle, saj mi je bila takoj všeč.

Naslednji dan presenečenje – poklicala me je in sva nadaljevala pogovor prek mobitela. Moja račun je vidno narasel. Bilo je dokončno, za skupaj sva in všeč eden drugemu.

Naslednja poteza je bila, da ona obišče mene, tokrat v mojem kraju, v Kočevju. Morala je iti z vlakom do Ljubljane, kjer sem jo pričakoval jaz. Odpeljal sem jo na svoj dom in predstavil vsem domačim. Vsem je bila všeč.

Odšla sva na izlet na reko Kolpo in ogled mojih domačih krajev in spet se je med nama razil pogovor, ki se je zavlekel še dolgo v noč. Nisem verjel svojim očem ali sanjam, ko sem jo videl na postelji poleg sebe.

Na vrsti je bil zajtrk, ki so ga pripravile moje hčerke in tudi moja pomoč jim je prav prišla. Cecilija je bila srečna, kajti kaj takega še ni doživela, da bi ji kdo tako stregel.

Čas, ko je morala oditi nazaj domov, se je hitro bližal. S solzami v očeh sva se poslovila, ko je odhajala na vlak in proti svojem domu.

Še sva se srečavala in živela dve leti v Kočevju. Nato sva se odločila, da se preseliva k njej in tukaj sva si ustvarila manjšo kmetijo.

Skupaj sva in srečna, da imava drug drugega. Še danes se odlično razumeva in se imava rada. Moram se zahvaliti portalu ona-on, kajti tam sva se našla in tam zaljubila in ta veza traja še danes.

Več
Žiga (30)
Smiley
Sara (31)

Na portalu ona-on sta se našla precej hitro. Sara je bila tam prijavljena 14 dni, Žiga pa en mesec. Ona je pri spoznavanju potencialnih partnerjev v ospredje želela postavi sebe kot osebo in ne videza, zato si je ustvarila profil brez fotografije. In izkazalo se je za dobro potezo. Dopisovanje z Žigom se je odvijalo hitro in kmalu jo je povabil na tisto ‘usodno’ kavo.

Danes znata povedati precej hecno zgodbo, in sicer, da je na njunem prvem zmenku prišlo do manjšega nesporazuma. Dogovorila sta se pred vhodom v trgovski center in tam menda oba bila, pa čeprav drug drugega nista videla. V šali si zato še danes postavljata vprašanji kot sta »Kje si bil/-a?« in »Ali si kje kukal/-a izza vogala in me opazoval/-a?«.

Njuna ljubezen je stopničko višje naredila po treh letih in pol, ko je Žiga Sari na morju ob romantičnem sončnem zahodu poklonil prečudovit zaročni prstan. Oba sta tudi poslovno uspešna na svojem področju, razvila sta blagovno znamko parfumi MySpirit, 22. maja 2015 sva se poročila. Poroka je bila sanjska, kljub temu da je deževalo, so nama na posestvu Brdo pripravili nepozabne trenutke.

In katere so tiste stvari, ki jih obožujeta drug pri drugem? Za Saro so to Žigove modre oči, da je njen dober prijatelj in hkrati tudi ljubeč partner, zanj pa je ona najbolj prijazna oseba na svetu, ki ima enake vrednote in ga v vsem razume.

Več
Cvetka (50)
Smiley
Cvetko (55)

Vse skupaj se je začelo kot zabava, bolj se je hecala, zabavala, brez kakršnih koli pričakovanj.

Cvetka je po ločitvi ostala sama z otroki in zelo zasedena v službi. Sama ve, da ne bo nihče potrkal na vrata in jo vprašal, ali je slučajno samska, zato se je po priporočilu prijateljice prijavila na ona-on.com.

Cvetko je šel na ona-on, ker je iskal partnerko. Potuje veliko, zato mu je bila to istočasno zabava, preživljanje prostega časa na poslovnih potovanjih, sprostitev in spoznavanje novih ljudi. Na začetku je bil le kot obiskovalec, kasneje je plačal članarino in postal stalen član. Pred letom in pol je šel v Korejo na službeno pot, za zabavo in klepet je pisal 50-im ženskam, s pričakovanjem, da se jih bo nekoliko oglasilo in s katerimi bo lahko zapolnil prosti čas, med potovanjem.

Naneslo je, da se je Cvetka oglasila, s katero sta klepetala celih 6 tednov, kolikor je bil Cvetko v Koreji. Zaradi časovne razlike sta imela veliko dela pri prilagajanju, saj sta morala vstajati zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Na koncu ga je Cvetka že prišla iskat na letališče, ko je prišel v Slovenijo.

Občutek ob srečanju je bil zelo prijeten za oba, saj sta bila oba skeptična zaradi preteklih izkušenj. Po prvem srečanju sta se preselila skupaj in tako je ostalo vse do zdaj.

 

Več
Gašper (35)
Smiley
Katra (27)

Katra je bila na ona-on.com že kar nekaj časa, preden sva se spoznala. Za prijavo na portal jo je povabila njena sestra. Katra ni iskala resne zveze, prijavila se je zato, da spozna nov krog ljudi. Izkazalo se je, da je spoznala skoraj enako število novih ljudi kot že izgubljene prijateljice in znance iz šolskih dni. Sam sem se prijavil zaradi zanimanja za način delovanja sistema, ki je postavljen za komunikacijo med člani portala. Če sem hotel videti, kako deluje, sem se moral prijaviti. In če sem se že prijavil, sem vpisal tudi svoj pravi profil. Bil sem tisti, ki je poslal prvo sporočilo Katri na valentinovo leta 2007. Na zmenek sem šel edino s Katro, pred tem sva se pa dodobra spoznala prek različnih ON-LINE načinov komuniciranja. Na koncu je bil telefonski pogovor tisti zadnji korak za dokončni prestop iz virtualnega v pravi zmenek. Že isti dan sva se srečala in iskrica je preskočila 19.2.2007.

Več
Uroš (31)
Smiley
Tanja (31)

Po prvem virtualnem srečanju na ona-on.com sta sledila dva tedna dopisovanja preko elektronske pošte in “chat-a”. Nato je padla odločitev, da se srečava še v živo in odpravila sva se na sprehod na Celjsko kočo, zvečer pa še v kino in na pijačo. Čez tri mesece od prvega srečanja sva že živela skupaj ;) Za poročno destinacijo sva kmalu po tretji obletnici izbrala prelepi Mauricius, priporočava!” Več o tem na: http://blog.gruber.si/2007/08/16/mauritius-i/

Več
Irena (31)
Smiley
Študent (33)

Partnerja sem spoznala preko interneta oz. preko strani ona-on.com. V bistvu moj namen ni bil, da iščem partnerja, ampak da se pogovarjam z ljudmi in da jih spoznavam. Imela sem predavanja, ki sem jih “špricala” in namesto tega šla v eno javno knjižnico. Tam sem se prijavila na Ona-on.com in po pogovoru z nekim fantom. Ko sva se začela pogovarjati, sva oba ugotovila, da sva v istem prostoru, tako da sva potem pogovor nadaljevala v živo. Mislim, da sva se pogovarjala kakšni dve uri. No in od tistega popoldneva naprej sva postala neločljiva.

Več
Janez (45)
Smiley
Lara (47)

Lara & Janez sta se na ona-on našla pred 13. leti. In kot pravita, je njuna ljubezen skozi leta le rasla.

Z možem sva se spoznala davnega leta 2003.

Časi se neprestano spreminjajo. Nikdar v smer, ko bi bilo več časa in življenja namenjenega prostočasnim dejavnostim in druženju. Na žalost. Žalostno je tudi, da prvih trideset let spoznamo velik delež sveta, ki pa se sčasoma omeji na zlato, a kljub temu zelo omejeno kletko.

Po preživetih predhodnih neuspešnih zvezah sva tako oba nekako obstala. Vsak v svojem milnem mehurčku in z več kot otipljivo zgodovino na plečih. Vsak na svoji strani Slovenije.

Kot oblikovalka sem kaj kmalu odkrila, da si družbe v že tako tujem mestu, koder sem pristala zaradi predhodne neuspešne zveze, ne bom mogla poiskati niti v knjižnici, niti v kinu, še manj pa ne v lokalu.

Zato sem si na najrazličnejših spletnih portalih, tako italijanskih kot tudi slovenskih, poiskala način za virtualno spoznavanje uporabnikov. Na ta način sem preganjala trenutke nadležne samote.

Vedela sem, da sama odločam, kdaj prijetno virtualnost preseliti v priložnostno stvarnost. Tudi mož se je spletni strani ona-on pridružil iz podobnih razlogov.

Moram priznati, da sem bila sama takšnega načina zmenkovanja že pošteno razočarana, saj sem preko njega spoznala malo morje ljudi, ki v realnosti niti približno niso odgovarjali mojim virtualnim/realnim pričakovanjem. Kljub temu sem vztrajala. “Če si ne dam možnosti, nikdar ne bo nič,” sem si vedno znova prigovarjala.

Tudi mož je po virtualni poti spoznal nekaj deklet, ki niso zadovoljile njegovih pričakovanj. Že v resnici je težko srečati sočloveka, zato najverjetneje virtualni svet res ni najlažja pot.  Je pa v današnjem času največkrat, hočeš nočeš, edina, ki nam še preostane.

Nekega dne sem slučajno ugledala njegov uporabniški profil. Očarana nad njegovo atraktivno fotografijo sem ravno začela razmišljati, kako navezati stik z njim, ko se je priložnost ponudila kar sama.

Bil je prisoten v klepetalnici, zato sem ga pozvala k dialogu. Osrednja tema pogovora so bili otroci. Pa ne najini. Otroci nasploh.

Pogovori so naju vedno bolj zbližali in lepega dne je sklenil, da se iz Maribora pripelje k meni na obisk v Novo Gorico. Vedel je, da se preko italijanske spletne strani dogovarjam za zmenek še z eno osebo, zato se mu je pošastno mudilo.

Že čez tri dni sva se srečala pred hotelom Perla, nato pa me je pričel redno obiskovati. Včasih s hčerko, včasih brez. Leta 2007 sva se ob prisotnosti najinih prič poročila ter združila živopisanost najinih družin.

Oba absolutno verjameva, da bi se ne spoznala brez priložnosti, ki nama jo je nudil portal ona-on, navkljub naknadni ugotovitvi, da imava celo goro skupnih prijateljev. Včasih je svet prevelik, da bi bil tako majhen, kot v resnici je.

Po trinajstih letih se krepko ljubiva. Zagotovo mnogo več kot na dan, ko sva se spoznala. Najsi bo vaša ljubezen resnična ali virtualna bi želela poudariti, da iz nje ne bo nikdar nič, če ne boste pripravljeni vanjo vložiti.

Več
Brezplačna registracija! Registriraj se!