Ona: Brskala sem med kandidati in ga zagledala. Njegov profilni opis me je zelo navdušil, da o zunanjosti niti ne govorimo! Poslala sem mu sporočilo in upala na najboljše.

Ko sem prejela njegov odgovor, sem bila presrečna! Sprva sem prav težko verjela, da me je izbral. Tako lep fant je izbral mene! Pa še bobnar je! Sanjsko!

Začela sva si dopisovati. S pogovori sva ugotavljala, da imava veliko skupnega. Bolj, ko sva se pogovarjala, več sva si imela povedati. Vsak dan se mi je zdel lepši in lepši … zdaj je pa NAJLEPŠI in samo MOJ!

Sčasoma sva si izmenjala telefonski številki in nadaljevala pogovore prek sms-ov.

Čez nekaj časa sva se dogovorila za zmenek. Bila sem vsa iz sebe. Tisti večer, ko sva se srečala, sem ga nekaj minut samo opazovala. Kako je lep, visok, izgleda tako skrivnosten, le kaj ima za bregom? Ko sem zbrala pogum, da sem vstopila v bar in pristopila do njega ter ga pozdravila … ko sem slišala njegov globok glas, sem prav zadrgetala. Bila sem tako nervozna, da nisem vedela, kaj reči, zato je večinoma pogovor vodil on.

Kako je lep, visok, izgleda tako skrivnosten, le kaj ima za bregom?

Čez nekaj časa sem se malce sprostila in uživala v trenutkih z njim. Zmenek je bil krasen! Ko me je pripeljal domov, sem samo čakala, kaj bo rekel. Se je imel dovolj lepo, da bi šel z mano še na en zmenek?

Očitno ja. 🙂 Čez nekaj dni sva se dogovorila za ponovni zmenek. Ta je bil še lepši! Peljal me je v kino. Bolj kot na film, sem bila osredotočena na njega, saj sem večino časa gledala njega. 🙂 Po filmu sva šla še na kratek sprehod ob obali, kjer me je tudi prvič poljubil.

Bila sem kot v oblakih in še nekaj dni so se mi tresle nogice. Najini pogovori so postajali vedno bolj intimni in vroči, spraševala sem se, če in kdaj me bo vprašal, ali bi bila njegovo dekle. Ker se je bližalo valentinovo, sem upala, da se bo to zgodilo v romantičnem slogu, točno na ta dan.

Ampak, nekaj dni pred valentinovim se je nehal oglašati. Zajela me je panika! Kaj je narobe?! Ker sem mu že na začetku najinih pogovorov povedala, da imam epilepsijo in da me je zaradi tega nekaj fantov zavrnilo, sem se ustrašila, da je tudi z njim tako.

Potem pa je prišlo valentinovo in on mi je sporočil, da pride na obisk. OLAJŠANJE! SREČA! Naval adrenalina … kaj naj oblečem, kako naj se uredim, da ga bom čim bolj očarala, saj vemo, da je moškim zunanji videz zelo pomemben, čeprav tega velikokrat nočejo priznati. 🙂

Ko se je pojavil pred vrati, je v rokah držal darilno vrečko s škatlo za čevlje. OMG! ČEVLJI! Sanje vsake ženske. 🙂 Kako je vedel?! Od sreče sem vsa žarela in ostala sem popolnoma brez besed! Ne samo zato, ker je prinesel tako krasno darilo, ampak predvsem zato, ker je prišel! MOJ ANDREJ! S tresočimi prsti sem začela odvijati darilo … res je … škatla za čevlje … le kakšni so … odprimo to škatlo … OMG!!! VESOLJSKA LADJA IZ FILMA STAR WARS!!! …

Ne morem opisati mojega presenečenja, izraz na mojem obrazu bi pa znal orisati samo Andrej. 🙂 Pozneje ta dan mi je povedal, da se mi nekaj dni ni oglašal zato, ker je bil zaposlen z izdelavo teh »ČEVLJEV«. 🙂 No, to valentinovo mi bo resnično ostalo v večnem spominu!

No, to valentinovo mi bo resnično ostalo v večnem spominu!

Čez nekaj dni je odšel na delo v Avstrijo in mi povedal da, ko se vrne, me čaka presenečenje. Seveda sem ga zelo težko čakala … pa ne samo zaradi presenečenja, čeprav se je izkazalo, da je bilo to najlepše presenečenje v mojem življenju!

Točno na 29. februar, na prestopni dan v letu 2016, me je zaprosil, da bi postala par. Ostalo je krasna pravljica!

On: Bil sem na delu v Innsbrucku, ko sem si zaželel, da bi imel punco. Do takrat mi punce niso namenjale veliko pozornosti, sem namreč introvertna oseba.

Ko sem se vrnil iz Innsbrucka, sem čez en teden na portalu ona-on.com dobil sporočilo od Maše. Ne spomnim se, kaj mi je napisala kot uvodni stavek, ampak po ogledu njenega profila in že zato, ker mi je ona pisala, sem se le odločil, da se včlanim in ji odpišem. Izkazalo se je, da je bila to najboljša poteza, ki sem jo kdaj naredil.

Sledilo je spoznavanje preko klepetalnika, čisto običajne stvari, kot so hobiji, hecanje … veliko hecanja, ker se je izkazalo, da imava enak smisel za humor.

Po nekaj dnevih sem jo povabil na zmenek. Ta zmenek je bil nekaj posebnega. Pa ne zaradi lokacije ali stvari, ki sva jih počela. Bil je poseben zato, ker ob njej nisem čutil napetosti, nervoze, nisem se počutil v zadregi. Bil sem sproščen in, kar je zelo neobičajno zame, govoril sem večinoma jaz.

Zdelo se mi je, kot da jo že nekaj časa poznam. In sem jo hotel še bolje spoznati. Sledil je drugi zmenek v kinu in prvi poljub. Kasneje sem izvedel, da so se ji po tem zmenku noge tresle še nekaj dni.

Ob njej nisem čutil napetosti, nervoze, nisem se počutil v zadregi. Bil sem sproščen.

Že takoj na začetku mi je povedala o stvari, zaradi katere ji veliko fantov ni več pisalo ali jo je zavrnilo: epilepsija. Ko mi je omenila, da jo ima, sem takoj šel na Wikipedijo in prebral par osnovnih stvari. Ni se mi zdelo popolnoma nič takega, zaradi česar bi nanjo gledal kot na bolnico.

Odkar sva skupaj, je imela že nekaj napadov in nobeden me ni pretresel, niti prvi, čeprav ga nisem prej še nikoli ne videl in ne doživel.

Vsak dan se nama zgodi nekaj novega in nikoli nama ni dolgčas, vedno poskrbiva za to. Z njo sem srečen. 🙂