Ona: Kot že velikokrat do sedaj, sem se tudi tokrat najedla zarečenega kruha …

Nikoli si ne bi mislila, da bom spoznala svojega bodočega moža preko spletnega portala. Vedno se mi je zdelo, da moraš biti res obupan, da iščeš partnerja preko spleta. No, danes imam povsem drugačno mnenje.

Seveda je tudi mene (kot najbrž mnoge izmed vas) sestra (Hvala, Ana!) prijavila na ona-on. Samo za hec, je rekla. Sploh še nisem bila pripravljena na novo zvezo, ker sem bila v stanju “prebolevanja” prejšnje zveze.

Bilo je v nedeljo zvečer, ko sva ležali v postelji z računalnikom na trebuhu in se zabavali. Takrat sem dojela, da se v tej nepregledni množici moških najde celo kakšen pameten … in to ne samo eden. Kar nekaj je bilo čisto simpatičnih, luštnih, dejansko “normalnih” moških.

Še tisti teden, natančneje v torek, mi je pisal Borut. Vse do nedelje, ko sem ga prvič v živo videla, sva si vsak dan dopisovala po več ur. Z vsakim sporočilom sem bila bolj zaljubljena vanj.

Nikoli nisem verjela tistim “pravljicam”. No, vse do trenutka, ko sem zagledala Boruta. Zdelo se mi je precej trapasto, ampak nekaj v meni je reklo: “Pred tabo stoji tvoj bodoči mož.” To najbrž razloži tudi ogromno mojega zardevanja, ki ga je Borut gledal v naslednjih urah. Si morate misliti, kako se mu je zdelo fajn in kako nerodno je bilo meni!

Prvi zmenek je trajal 8 ur. Ne bom posebej opisovala, kako krasnih 8 ur …

Potem se je najina zgodba začela hitro odvijati.

Ne verjamem v naključja, verjamem pa, da se vse zgodi tako, kot se mora. Ampak človek mora narediti svoj del, ostalo pa “se zgodi”. Ni naključje, da je imel Borut poškodovan prst (Hvala, Gregor!) in da je bil “prisiljen” več časa preždeti za računalnikom in se celo prijaviti na ona-on.

Hvaležna sem za ona-on, saj sem preko tega portala spoznala krasnega moškega, ki ga močno ljubim.

Točno 2 leti po tem, ko sva se spoznala (na dan Ljubljanskega maratona), se nama je rodil najin največji čudež – najina prekrasna deklica Karina.

Hvaležna sem za ona-on, saj sem preko tega portala spoznala krasnega moškega, ki ga močno ljubim.

Verjamem v pravljice. Ampak tiste resnične, za katere je treba vsak dan vložiti svoj del. Srčno si želim, da bi najina – naša pravljica trajala še dolgo …

---

On: Po razpadu prejšnje zveze sem si vzel čas za šport in druženje s prijatelji. Skoraj vsak vikend smo raziskovali nočno življenje v Mariboru. Meseci so kar bežali. Imeli smo se fino, ampak meni je nekaj manjkalo in prav kmalu sem spoznal, da na takšen način ne bom kmalu spoznal svoje princeske.

Ko sem tuhtal, kje bi na najbolj naraven način srečal sebi primerno deklino, sem kaj kmalu ugotovil, da kot prvo moraš biti sam pripravljen na novo zvezo, kot drugo pa moraš nekako spoznati svojo sorodno dušo. Lahko hodiš v hribe, tečeš na maratonih, plešeš v lokalih, hodiš na raznorazna srečanja …, ampak še vedno moraš imeti kanček sreče, da bo tudi ona tam …

Po nekaj dneh sem zagledal profil nasmejane simpatične punce.

Razmišljal sem, da bi bilo najlažje nekako prefiltrirati vse in dobiti “kandidatke”, ki imajo podobne življenjske cilje, navade, poglede na življenje …, na drug strani pa imajo verjetno tudi punce enake probleme in bi nam vsem bilo olajšano spoznavanje.

Kaj kmalu zatem sem videl reklamo za ona-on in se včlanil. Prvih nekaj dni sem samo malo tipal in si na kratko dopisoval. Po nekaj dneh sem zagledal profil nasmejane simpatične punce. Spontano sem ji napisal sporočilo in kaj kmalu mi je odgovorila. Že isti dan (pozno v noč) sva ugotovila, da imava podobne poglede na ta čudovit svet.

Najina dopisovanja so postajala vse daljša in daljša in kaj kmalu se je ponudila priložnost za najino snidenje, Monika je šla teč na Ljubljanski maraton, jaz pa sem šel zaradi poškodbe samo opazovat.

Popoldne po maratonu sva se dogovorila za srečanje. Ko sem jo zagledal hoditi proti meni, vso nasmejano in s soncem obsijano, sem samo dobil potrditev, da bom končno spoznal svojo princesko.

Po par skupnih korakih sem jo objel in ji povedal, da sem zelo vesel in presrečen, da sva se našla. Najin prvi zmenek je bil nekaj nepozabnega, vsa Ljubljana je plesala z nama dolgo v noč.

Najin prvi zmenek je bil nekaj nepozabnega, vsa Ljubljana je plesala z nama dolgo v noč.

Ob slovesu me je kar naenkrat resno pogledala in dejala, da če ne mislim resno, je to najin prvi in zadnji zmenek. Ko sem se vozil proti Mariboru, sem jo poklical in dejal, da se kmalu vidiva.

Naslednje vikende sva bila ves čas na relaciji Ljubljana – Maribor. Vedno bolj sva verjela v naju in kmalu se je porodila ideja o skupnem gospodinjstvu. Uspešno sva se preselila na pol poti (žal je bila Monika uspešnejša pri pogajanjih, kam se preseliti) in kaj kmalu tudi postala starša čudovitemu bitjecu.

Tako se najina pravljica nadaljuje, se moram popraviti, kajti sedaj je naša pravljica in vem, da je Monika tista prava, s katero si želim preživeti življenje.

Večkrat sva se tudi že pogovarjala o poroki, ki si jo oba želiva, in morda je pa to priložnost, da si še na takšen način izkaževa ljubezen.