Tokrat sledi nekoliko drugačen intervju. Po navadi intervjujam znana slovenska imena, toda v svojem življenju in ne ravno vsakdanjem poklicu srečam ogromno ljudi, ki me navdihujejo in od katerih se veliko naučim. Ena takšnih ljudi je Nina. Frizerka Nina. Znana, po daleč najlepšem balayage-u (tehnika barvanja las) naokoli.

Nina, spomnim se trenutka, ko sem pred pol leta sedela na frizerskem stolu in si mi povedala, da odhajaš na daljše potovanje. Zakaj si se odločila, da daš odpoved v frizerskem salonu in se podaš na pot v neznano?

“Vsa leta sem si želela potovati, ampak žal nikoli ni bil noben za stvar. Ni bilo denarja, ne časa, ena prijateljica ni marala leteti, spet druga bi šla raje na Hrvaško.

In potem sem spoznala nekaj oseb, ki potujejo same in so me naravnost navdušile. Priznam, za prvo samostojno potovanje sem zbirala pogum kar nekaj časa. Premišljevala sem ali ja ali ne. Na koncu sem se odločila, da pred 30. letom zberem pogum in grem.

Pri 28. letih sem šla prvič sama na potovanje v Vietnam. Začetek je bil kar težak, saj si sam in z nobenim ne moreš deliti svojega mnenja, občutkov itd.”

Kako je potovati sama? Zagotovo so tako prednosti kot slabosti?

“Potovati sama je hmmm … Kako bi opisala … ‘scary’ (prevod: grozljivo), ampak vrhunsko. Zbudiš se, kadar hočeš, greš kamor hočeš, nimaš nobene obveznosti, noben ti ne ‘skače po glavi’.

Slabost je mogoče ta, da si za vse sam, saj veste, več glav več ve. Sedaj je pa samo ena glava, ki mora vse vedeti. Za vsa načrtovanja, bookinge, oglede itd. si sam.  V določenih momentih se lahko počutiš zelo osamljenega. Rabiš družbo, ampak je tisti moment nimaš.”

Te je bilo kdaj strah, popolnoma sama v mestih z več milijoni prebivalcev?

“Ja, me je bilo strah seveda. Vsakič me je malo strah, saj ne vem, v kaj se spuščam in kaj me čaka. Ampak ravno to je čar vsega tega.”

Katere države in mesta si obiskala?

“Vietnam (potovala sem po celotnem Vietnamu, razen jugu ), Tajska (Bangkok, Pattaya, Phuket, Phi Phi, Koh Samui). Sedaj na zadnjem potovanju Amerika (New York, Washington, Virginia Beach, Atlanta, Las Vegas, Los Angeles), Mexico (Cancun, Tulum, Bacalar, Muahamal, Isla Mujeres, Playa del Carmen), Kuba (Havana, Trinidad, Vinjales, Varadero …) in potem še države in mesta po Evropi (Tenerifi, Španija, Malta, Italija …).”

Kje si spala in kako si se znašla pri rezerviranju prenočišč / letalskih kart itd.?

“To je zelo odvisno od tega, kje sem bila. Večinoma v hotelih, na zadnjem potovanju tudi hostlih (ker tako lažje spoznaš ljudi) in pa na Kubi v tako imenovanih ‘casah pri domačinih.”

V kateri državi si se se počutila najbolj domače oziroma se morda vidiš, da bi tam lahko živela?

“Zelo težko rečem kje, ker me je vsaka država posebej očarala. Ampak, da bi tam prav živela, pa mogoče Los Angeles v Ameriki.”

Bi lahko izpostavila kakšen dogodek (ali več le-teh), ki se ti je najbolj vtisnil v spomin?

“Tega je ogromno, meni se res same čudovite stvari dogajajo na potovanjih. Zelo dolgo sem premišljevala, katerega izpostaviti in kako ga opisati, ker občutke sreče pogosto zelo težko opišemo. Bila sem na Tajskem, prvič v življenju sem šla sama ven v bar in disko.

Moram priznati, da je bilo zelo neprijetno, opazuješ ljudi, kako se zabavajo, plešejo, se smejijo  …. ti pa tam sam, rad bi vzpostavil stik z nekom, pa ne veš kako. No in sem si rekla, nič Nina nekaj bo potrebno spiti, da prebijem led (smeh).

Po dveh kozarcih sem spoznala domačinko z imenom Nattnamon. Naslednji dan sva se zmenili, da se dobimo na pijači. Le ta se je na koncu odvila v pravo žurko z njenimi prijateljicami v Bangkoku na Khoasan road :). Na tej ulici prodajajo vse, od ocvrtih škorpijonov (naj omenim, da sem tudi to poskusila), do zapestnic, vrtnic itd …

Nisem mogla iz svoje kože in sem vsaki kupila po eno vrtnico. Ena od teh Tajk je šla do prodajalca in odkupila vse vrtnice, kar jih je imel in jih podarila meni. To se me je res dotaknilo (naj omenim, da je standard tam nižji in sem ostala brez besed.”

Zagotovo ti je bilo kdaj tudi težko. Kaj te je vedrilo v slabih trenutkih?

“Velikokrat, saj si res čisto sam. Sploh na prvem potovanju, ko mi je bilo vse tuje. Takrat me je preko telefona mirila moja najboljša prijateljica Ana. Brez nje, ne vem, kako bi mi uspelo. Klicala sem jo, tudi sredi noči in vedno mi je bila na razpolago, vedno me je potolažila, da sem lahko zadihala in spet pozitivno nadaljevala pot.”

Prijateljica v pravem pomenu besede … Pred nekaj meseci si se, po večmesečnem potovanju, vrnila nazaj v Slovenijo. Si se prihoda veselila ali ti je bilo težko?

“Izredno težko se mi je bilo vrniti nazaj v Slovenijo, saj sem se imela na potovanjih res lepo. Po drugi strani sem pa se zelo veselila dela, mojih čudovitih strank in prijateljic.”

Boš nadaljevala s friziranjem?

“Vsekakor. Vedno, ko sem na potovanju, pogrešam delo z laski.”

Kaj pa ljubezen? Se ti zdi kakšna razlika med moškimi v tujini in pri nas?

“Je razlika. Nekje boljša, nekje slabša. Odvisno, o kateri državi govorimo. So pa seveda povsod po svetu bolj odprti glede vsega.”

Kaj bi sporočila vsem uporabnikom ona-on.com, ki si želijo potovati, a morda ne upajo?

“Ko bo spet možnost, zberite pogum in pojdite, vsekakor vam ne bo žal. Toda vseeno se je potrebno zavedati, da moraš biti oseba, ki zna uživati življenje sama s seboj.

Moraš biti odprt za nova poznanstva in predvsem iznajdljiv. Vedno si naredi backup plan oziroma po drugi strani ne planirati preveč. Naj se potovanja odvijajo sama od sebe, vse ostalo se namreč zgodi, kakor nam je namenjeno.

Rezervacije hotelov delaj, ko si enkrat v določeni državi, saj lahko pot končaš na čisto drugem koncu, kot si bil namenjen. Pri meni se je zgodilo tako, da sem spoznala veliko novih ljudi in se jim pridružila oziroma nadaljevala pot kot oni ali pa sem izvedela za kraje, za katere internet tudi sam ne ve. Srečno!”

Ni komentarjev

Odgovori