Vodja portala ona-on.com Luka Kogovšek je bil 18. marca gost v oddaji Dobro jutro, kjer je skupaj z voditeljico oddaje Ano Tavčar in družinsko zakonsko terapevtko Karolino Rebernik govoril o samskosti. Smo lahko srečno samski? Smo ljudje narejeni za to, da smo samski?
(Vir: RTV Slovenija 1., oddaja Dobro jutro, 18. marec 2016)
Spodaj preberi Lukovo mnenje o samskosti in o spoznavanju prek spleta.
Ana Tavčar: Smo lahko srečno samski?
Luka: “Lahko, ampak moja izkušnja je, da več kot 160.000 Slovencev išče. Ko prihajamo v stik z ljudmi na naših spoznavnih dogodkih, takrat vidimo tudi druge motivacije ljudi, ki sicer ne iščejo takoj resne zveze, ampak si želijo malo kroženja energije, zlasti po daljših resnih zvezah. Konec koncev vsi iščemo, so pa tudi redke izjeme, ki jih jaz niti ne vidim, saj ne pridejo do nas.”
Ana Tavčar: Omenili ste 160.000 uporabnikov. Nekaj let nazaj je bilo število uporabnikov ona-on.com nižje?
Luka: “V zadnjih letih so se ljudje znebili predsodkov do spoznavanja prek spleta. Tukaj je veliko naredil Facebook, saj so se ljudje sprostili, svoje zasebno življenje množično delijo na spletu. S tem so padli neki zidovi, predsodki, da internet ni primeren kanal za spoznavanje. Saj veste, internet je hladna tehnologija, ljubezen pa je vroča, kako gre to skupaj?
Najboljša motivacija so prijatelji – da imajo ljudje prijatelje, ki so se spoznali na internetu, to je po navadi tisto sprožilo, ko rečejo, da morajo tudi sami poskusiti.”
Ana Tavčar: Takih zgodb je kar nekaj. Velikokrat se vam zgodi, da vam napišejo: “Hvala, spoznal/a sem partnerja, zdaj se izpisujem”. Nastajajo poročeni pari, družine?
Luka: “Seveda, samo lani smo imeli več kot 1.000 parov. Ko se dva spoznata, si izkažeta medsebojno resnost s tem, ko se izpišeta s portala. Takrat poskušamo dobiti njihove zgodbe, vsako leto poteka natečaj Najina zgodba, vsako leto se v naši soorganizaciji en par sanjsko poroči. Teh parov pa je od leta 2001 okoli 15.000, ogromno otrok, ogromno porok.”
V oddajo je poklicala tudi nekdanja uporabnica ona-on.com, ki je prav prek portala spoznala svojega zdajšnjega partnerja. Kot je povedala, je bila po dveh zgrešenih zvezah 30 let samska, saj je želela svoje otroke “spraviti k kruhu”.
“No, zdaj, malo pred 70. letom sem pa na portalu ona-on.com spoznala enega srčka. Neverjeten je in sem presrečna, da ste ga imeli.”
Kot pravi gospa, so starejši ljudje že zgrajene osebe.
“Če bi mislila en drugega spreminjat, to ne bi šlo. Sva se pa slučajno našla, da enako tik-takava. Tudi spoštovanje je. Kaj bo naprej, še ne vem, sploh še ne delava nobenih načrtov. Zdaj je eno leto in pol, kar se poznava in se ljubiva; se imava rada, se spoštujeva, sva en za drugega tukaj. V glavnem, enkratno je.”
Več lepih zgodb parov, ki so se spoznali na ona-on.com, si preberi tukaj.
Si tudi ti svojo boljšo polovico spoznal/a na ona-on.com?
Oddajta svojo zgodbo – čakajo vaju lepe nagrade!
Ana Tavčar: Kako je na spoznavnih portalih? Čakati, da vas kliknejo ali klikniti?
Luka: “Tukaj je več korakov: Najprej se je treba registrirati, veliko ljudi se odloči, da bo pokukalo, tako da mu/ji prijatelj ali prijateljica pokaže, kako se registrirati.
Sicer pa je moško in žensko obnašanje na portalu je precej različno. In sicer posnema klasičen spoznavni proces. Tipično, oziroma, kar ima vsaj moja generacija še v glavi, je, da moški pristopi do ženske. Posledica tega je, da imajo ženske zelo veliko sporočil, moški pa manj odgovorov, kot bi si želeli. Logika teh portalov pa je takšna: Če si moški, si moraš narediti seznam žensk, ki jih kontaktiraš, dekleta pa nato med prejetimi sporočili izbirajo, s kom bi se pogovarjale in s kom ne.
Druga stvar je, da smo moški zelo akcijsko naravnani: ‘Živjo, jaz sem luka, tole je moj mail, moj fb, pošlji mi še kakšno sliko in se čim prej vidiva v živo. Adijo.’ Takšna sporočila ne delujejo, saj to dekleta odbija – to je tako, kot bi prišel v lokal in bi najprej dal telefonsko številko nato pa rekel živjo.
Ljudje zaradi interneta poskušajo pospešiti stvari. Moški želijo, da bi čim prej prišlo do srečanja v živo, ženske pa tega ne marajo. Rade najprej malo klepetajo, nato preverijo človeka, potem izvabijo kakšno osebno informacijo, ga poguglajo, pogledajo na Facebook.”
Ana Tavčar: Precej preiščemo terena?
Luka: “Ja, saj to se zdaj dogaja tudi pri klasičnem spoznavanju. Jaz bi lahko vas poguglal, ker me zanimate poslovno ali zasebno, to ljudje pač zdaj delamo. Pri spoznavnem procesu pa je ta del še bolj intenziven, ker ti manjka fizični stik.”
Ana Tavčar: Ne samo, da se pogovarjamo po spletu, tudi dogodkov za samske je veliko?
Luka: “Mi priredimo od 80 do 100 spoznavnih dogodkov za samske na leto.”
Ana Tavčar: In se jih Slovenci množično udeležujemo?
Luka: “Različno, eni formati dogodkov so veliki, na primer na Največji zmenek na slepo pride do 2.000 ljudi, na denimo hitre zmenke pa pride 5 žensk in 5 moških primerljive starosti. Obiskujemo tudi gledališče – komedija z druženje po predstavi. To je krasen format, ljudje imajo skupno temo, so nasmejani, pozitivno naravnani in se lažje spoznavajo.”
Ana Tavčar: Velika težava je pretvarjanje ljudi, posredovanje napačnih podatkov o sebi.
Luka: “Načeloma je problem celotne industrije, kako ugotoviti, kdo sedi za računalnikom. V zadnjem času to situacijo uspešno rešuje t.i. verifikacija profilov. To je storitev, kjer objaviš svojo avtentično sliko, potrdiš identiteto preko telefona ali Facebooka profila ter plačaš eno izmed članarin. Kombinacija teh treh zadev v 95 odstotkih primerov deluje. To je način, kako ljudje množično verificirajo svoje profile. ”
Ana Tavčar: Potem mora verjetno biti tudi portal preverjen in resen?
Luka: “Seveda, mi obstajamo od leta 2001, zato večina ljudi ona-on.com zelo dobro pozna. Je pa res, da se ves svet ukvarja s tem, kako to še izboljšati.
Zanimivo je, da obstajajo poskusi servisov, ki naredijo sledeče: Ko se uporabnik prijavi, ga pokličejo, imajo z njim video pogovor, mora jim pokazati osebni dokument ter ga zelo globoko preverjajo. Problem teh portalov pa je, da ne zaživijo, zato ker nihče ne želi, da se ga takole preverja. Verifikacija profila je en kompromis med enostavnostjo in med visoko kakovostjo storitve.”
Ana Tavčar: Tisti, ki so samski, živijo nekakšen celibat. Kaj narediti tukaj? Si privoščiti seksualno življenje?
Luka: “Biološke potrebe so močna stvar, jaz ne bi šel nasproti temu. Meni se zdi pomembno nekaj drugega.
Nekaj časa nazaj smo razmišljali o tem, kaj je glavni dejavnik, da par dolgoročno ostane skupaj – da razvije dobro partnerstvo in da sta zadovoljna drug z drugim. Ugotovili smo nekaj zelo preprostega: Moški mora ohraniti tiste svoje moške lastnosti, ki jih je imel, ko sta se spoznala.
Žensko pogosto pritegne moški kot lovec, ponudnik varnosti z določenimi atributi, potem, ko se odnos razvija, pa je potrebno še kaj drugega – sodelovanje, pogovori, nekaj, kar ni nujno v teh atributih, ki pritegnejo na začetku. In potem je problem, če se moški tekom veze razvodeni v teh svojih moških lastnostih. Na dolgi rok zaradi tega pade libido, privlačnost in tako dobiš nek uniseks odnos, kjer ni več iskrice. To je pol zgodbe.
Druga polovica pa je še bolj preprosta. Ženska mora ostati v očeh svojega moškega trofeja. Avtor teh ugotovitev je Edvard Kadič, a katerim sva skupaj razmišljala o tem in se strinjam z njim. Moški je pripravljen poslušati še toliko enih, kot rečemo moški, ‘neumnosti’, ampak če ženska ostane privlačna v njegovih očeh, je stvar rešena.”
