Ko razmišljate, kakšnega partnerja bi si želeli, ali je vaš odgovor:
»Takšnega, ob katerem bi se moja duša počutila, kot da je doma«?
Čestitam, če ste rekli »DA«. Jaz sem bila tista, ki sem vedno iskala »nekaj drugačnega«.
Razlog? Od nekdaj sem se poistovetila s prepričanjem, da »sem drugačna«. Vsi so mi to govorili. Moj brat, recimo, mi je enkrat, ko se je konkretno razpištolil name, rekel:
»Seveda, da si drugačna! Mi tu v Makolah se vsi »mejnimo«, samo ti se ‘pogovarjaš’!«
Saj ne vem, če mi je takrat strl srce ali mi dal kompliment. Vedno sem se namreč rada pogovarjala »lepše«, malo bolj knjižno pogovorno. Verjetno sem tudi zato potem začela delati na radiu.
Če ti nekdo nekaj pove, mu verjameš, kajne? Saj te pozna.
Tako sem verjela, da sem »drugačna«.
Ker sem bila nekje globoko v podzavesti prepričana, da sem zares ‘drugačna’ (poleg tega sem nekje slišala, da enako privlači enako), sem se trudila postati še bolj drugačna. Ker očitno nisem bila dovolj, da bi pritegnila ‘drugačnega moškega’, ob katerem bi se ‘moja duša počutila, kot da je doma’.
Tako sem si postrigla dolge blond kodre na ‘irokezo’. Potem sem jih še pobarvala v rdeče in malo blond na konicah. Oblačila sem se v čudna oblačila, ki mi jih je verjetno zavidala vsaka ciganka! Prepričana sem bila, da:
»… zdaj pa bo! Zdaj pa ga MORAM spoznati! Poglej mojo drugačnost! Nihče ni tak kot jaz!«
To bo najbolj čuden tip od čudnih, ampak – jaz bom z njim srečna! Ker sem drugačna in mene lahko osreči samo drugačen tip.
Iskala drugačnega, našla svojo strašljivo stran
Pa ga nisem. Niti enega. Nek zelo dober prijatelj mi je v obdobju mojega »cigansko-punk« stila rekel: »O joj, Jerneja, moški se te ustrašijo!«
Malo v zadregi sem ga vprašala: »Hehe, ja, imajo neko strahospoštovanje, ja …«
Pa me je še malo bolj ozemljil z: »Ne, nimajo spoštovanja. Samo strah pred tabo.«
Je drugačnost, ki privlači in drugačnost, ki odbija
Problem? Verjela sem, da me drugi poznajo in poskušala biti bolj taka, da bi potrdila tisto, kar o meni mislijo. Pa ne, kar mislijo vsi okoli mene! Samo tisti, ki sem jih jaz občudovala (tudi če so bili do mene zlobni!).
Rešitev? Ko sem začela slišati sebe, se razumeti in slediti moji PRAVI drugačnosti, sem v nekaj mesecih spoznala očeta mojega danes 3 leta starega sina. Moškega, ki me spoštuje, spodbuja, ljubi, pove in pokaže, kako zelo pomembna sem mu. Da sem mu prva in najpomembnejša na svetu. Še vedno. Spoznala sem ga na ona-on.com.
